Saint Sorlin d’Arves, enotedensko smučanje v Franciji … sliši se zanimivo! A kdor me pozna, ve, da se kmalu naveličam drgniti urejene proge. Pogoji za kakšne atraktivne smučarske linije niso bili pravi –  polarna suša je terjala svoje – zato pa vremenska napoved toliko bolj mikavna za uporabo padala. Prvič do sedaj sem na takšne počitnice vzel s seboj padalo in ni mi bilo žal. Že od nekdaj sem si želel združiti dvoje stvari, ki ju najraje počnem v gorah – smučanje in letenje. Sicer je moj 18-kvadratni Skin malce prevelik za popolno zabavo na smučkah, a je bil za uvajanje kar na mestu. Prvi poskusi popoldanskega letenja so bili bolj rezervirani … Ob vsem mojem klasičnem hecanju s Skinovimi neoplaščenimi vrvicami in malce treme zaradi letenja v neznanih krajih sem bil povsem skromno vesel že, ko sem naredil dva premierna poleta z uspešnim vzletom in pristankom na smučkah. Pristajanje je sila udobno, štart pa dopušča lažje vzletanje v primeru slabšega vzgonskega vetra, saj premikanje na smučeh ni tako naporno kot tek po hribu navzdol; težava nastopi le pri pripravi krila in vrvic za vzlet v pancarjih, poleg tega ostri robniki smučk samo čakajo, da se zapletejo v kakšno afero s Skinovimi štrikci, ki tradicionalno krvavo iščejo tesne družbe. Šele tretji letalni dan sem se odločil, da poskusim malo več s speed-ridingom, kakor po kratkem guglanju vidim, da se imenuje ”smučanje s padalom”. Čeravno je padalo ”preveč dobro letelo” in so bili stiki smuči s snežno podlago dokaj redki, sem zelo užival. Pogoji za tovrstno dejavnost so v Franciji vsekakor izjemni – odločil sem se, da naslednjič vsekakor poskusim z manjšim krilom. Žal pa mislim, da so vsi tereni, ki mi pridejo na pamet, da bi bili za speed-riding primerni pri nas, khm, v TNP …

Kategorije: HIKE&FLY

0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja