V juniju so se trije člani kluba udeležili tekmovanja v hitrostnih preletih Naviter Open. Tekma je namenjena predvsem začetnikom v tekmovalnem letenju, kar vpliva na dolžino in zahtevnost taskov ter program tekmovanja. Vsako popoldne je namreč organiziran tudi debriefing, kjer se pregleda in komentira različne lete, po tem pa sledi še predavanje na različne teme, ki lahko pripomorejo k boljšemu letenju in splošnem razumevanju športa.
Svoje vtise o tekmovanju sta strnila Andrej Lovro in Urban, ki sta se prvič udeležila večjega tekmovanja ter zasedla 75. in 33. mesto. Tekmovanja se je udeležila tudi Veronika, ki je zaključila z zmagama v ženski in B kategoriji ter skupnim 24. mestom.
Piše Urban Jernejčič:
»Ma ne, ne grem na tekmo… Itak nisem tekmovalen tip pa to…« Par let si že govorim to, medtem pa poslušam, kako se na tekmah ful naučiš, pa kako je dobro, pa žurke in oh in sploh… Letos spomladi me nekdo res prepriča naj grem na eno dirko: »Itak nimaš kaj izgubit, plan za letenje imaš določen, retrieve tudi, pa še sendvič ti dajo.« Turbulenca me podpre in mi uredi vse papirje. Isti pilot, ki me je prepričal naj grem na Dobrčo mi je po zadnjem tasku tam povedal, da naj pazim, ker te tekme lahko hitro zasvojijo. Super, zdaj poveš…
Takoj po tekmi pišem organizatorjem tekme Naviter Open in prosim, da me spravijo noter. Res najdejo mesto zame. »Tekma v Tolminu bo totalna bolnica«, si mislim sam pri sebi. V Gabrjah se zbere nekaj ljudi s katerimi sem nekajkrat že letel in mi je takoj lažje. Vreme je bilo napovedano prekrasno, poleg tega mi je Tolmin najljubši kraj za letenje sploh. Vse se sestavlja, kot se mora.
V soboto odletim practice task in rabim ogromno časa, da pofočkam vse točke. Nič za to. Naslednji dan je prvi task, ki se šteje za rezultat in se zaštrikam nad Vrsnim, ker hočem slediti lead gaggle-u. Potem se v nedogled rešujem, ko se klapa vozi visoko nad mano. Pametno zaključim, da ne smem hiteti za drugimi. Naslednji dan se seveda zakoljem na popolnoma enak način, samo za malo dlje časa. Tretji task mi je bil pisan na kožo, termika je bila šibka in tako smo vsi morali leteti počasi. Do cilja priletim 10 minut pred rokom, določenim za konec taska. Tudi če sem čisto sesut, se mi kar smeje. Task 4 malo skrajšajo, ker dan začne delat bolj pozno. Ne zatika se mi toliko kot prejšnje dni, letim s svojim tempom in vse gre razmeroma gladko. Vseeno sem pozen v cilju tako kot prejšnje dni. »Pa s kakšnimi norci jaz letim?! To visijo na gasu, skačejo nizki naprej, divjaki so!« Task 5 je bil zadnji ki smo ga odleteli v okviru tekme, ker je bilo za naslednji dan napovedano slabo vreme. Zopet se nisem nič preveč zatikal in vse je šlo kar v redu, rezultat pa podoben prejšnjim dnem.
Glede letenja z drugimi piloti, sem se preveč bal v naprej. Sicer je res stresno vrteti s 120 piloti v istem stebru, ampak se da. Lažje je, kot izgleda. Bolj je problem, ko letiš sam in ni nikjer nikogar, ki bi ti pomarkiral steber. Poleg tega je tu še družabni vidik tekme. Ko pristaneš v cilju s 100 piloti, ki se jim smeje do ušes. Padalski pristanki so najbrž najsrečnejši kraji na svetu. Tako smo na pristankih vsi v svoji najboljši luči in lahko tkemo krasne, pristne vezi. Zvečer se spije kakšno pivo in pri vsaki mizi teče kakšna zanimiva debata, prelepo!
Na koncu vidiš, da klasa padala ne vpliva toliko na to, kako hitro letiš. Vplivajo odločitve kakšno linijo leteti, opazovanje drugih pilotov in ptic, dobra presoja glede višine, ki jo potrebuješ do naslednjega stebra, kdaj se splača zavrtet v šibkejšem stebru ali podaljšat do močnejšega, kako udobno se počutiš na pospeševalniku in še mnogo drugih stvari je pomembnejših od klase padala. Pravzaprav moraš imeti celoten game nabrušen v nulo, če hočeš leteti hitreje. Mislim, da se na tej tekmi nisem naučil leteti hitreje ali bolje. Tega se v parih dneh najbrž niti ne da. Sem pa videl, da dobri piloti letijo veliko hitreje, kot letim sam. Ne vem še kako priti do tega, se bom pa vsekakor potrudil. Glede tega, da te tekme lahko zasvojijo, pa me skrbi, da je možakar imel prav. Že pišem prijateljem in sprašujem, kje so tekme v prihodnje 🙂
Piše Andrej Lovro peternelj Soklič:
Na Naviter Open 2023 sem se prijavil, ker se mi je zdela odlična priložnost, da izboljšam svoje letenje in da poleg tega tudi gradim na svoji samozavesti pri letenju. Zastavljeni taski so se mi zdeli odlični za moje znanje oziroma za znanje večino tekmovalcev, prav tako pa so bili odlični tudi glede na vremenske pogoje. Mogoče je bilo pri debriefingu večinoma več govora o tekmovalcih, ki so bili bolj spredaj, vendar sem vseeno lahko pridobil nove koristne informacije.
Rad bi se zahvalil še odlični družbi, ki so poleg krajšanju prostega časa pomagali tudi pri analiziranju leta oziroma pri predajanju različnih koristnih informacij, tukaj bi mogoče rad izpostavil Veroniko, ki je to predstavila v svoji zgodbi, s čimer je pripomogla do nekega sočutja oziroma lažjega razumevanja »začetka letenja«. Prav tako sem dobil napotke kako naj v nadaljevanju tudi sam analiziram svoje lete in se postopoma učim iz svojih napak. Ti napotki so mi pomagali že pri zadnjih dveh taskih in jih bom definitivno probal ohranjati tudi v nadaljevanju.
Skratka Naviter Open se mi zdi odlična tekma za vse, ki bi se radi pridobili novo znanje in izkušnje na področju preletov in letenja v večji skupini.
Taski, replay-i, fotografije in rezultati so dostopni na spletni strani tekme: https://airtribune.com/no2023/blog__day_5
