Po celem dnevu opazovanja vremena skozi okno in preklinjanjem nezmožnosti biti na drugi strani okenskega stekla, ti pač ne ostane drugega, kot večer. Kar pa sploh ni vedno slabo, posebej če je luna polna in noč (skoraj) jasna. Storžič je vedno pr(a)va izbira in tudi tokrat ni razočaral. Z vrha sicer ni šlo, ker so se že pojavljali zametki prihajajoče fronte, ki so pokrili vrh, zato izberemo travnik na rami 300 m niže. Veter čisti V, malo začini štart, potem pa čelko na of in uživancija… Slike malo slabše kvalitete, zato pa doživetje toliko lepše 🙂 Uživali smo Matevz, Robi in Matej
0 Komentarjev