Sredi decembra vsa naveličana vsakdana odklikam na poceni avionske karte in zagledam Bordeaux. Čakaj, a nisva dve leti nazaj iskala karte in je bilo ultra drago? Pf, 40€ po glavi? Greva! Poklikava karte, najdeva še ugoden najem kemperja in si enotedenski izlet splanirava takoj po koncu norišnice v službi. Jaz imam pred očmi sonce, morje, sipino in laminaren veter – to bo dopust! In to vse je bilo. Morda še malo preveč.
Preveč sonca, da bi vseh 7 dni pihalo. Ker sva se odpravila na Dune du Pilat izven sezone, je edina opcija za letenje na sipini le prehod kakšne fronte. Glede na napoved, se bo to zgodilo v nedeljo. In je, pihalo je. Celo malo preveč za moj okus po zabušantski zimi. 10-12 m/s se mi je zdelo preveč, da bi se varno spravila v luft. Saj če od začetka ne bi cincala, bi še šlo, tako me pa po pol ure študiranja razmer povsem prevzame dvom v moje spretnosti. Preveč laminarnega vetra zame pa je pomenilo ravno prav za Miha. Z 22 kvadrati je najprej poskusil na južni strani sipine, ker pa je potegnil JZ, sva se preselila na severni del, kjer je del sipine obrnjen direktno v veter. Popoldne veter še pojača in Miha s 16,5 kvadrati jadra vedno višje. Zraven se vozi še en tandem, zmajar in pa trije na 14 kvadratih, vsi v zaprtih sedežih.
Letenje na sipini je definitivno izkušnja zase. Se je pa situacija tule precej razlikovala od tiste na Nizozemskem pred parimi leti. Tista sipina je bistveno nižja (10 m) in če te odpihne čez, ti ni prav luštno, saj je za njo ravnina z nešteto kucli. Tule je pa sipina tako visoka, da tudi če te potegne čez, hitro neha pihat. V teoriji, si nisem želela probat. 🙂 V vsakem primeru je pa za takole uživancijo zame obvezno hendlanje. Tako kot vedno. Saj ko sva prišla domov, sva takoj šla na pristanek in je vse šlo BP. Ampak še enkrat se izkaže, kako močno lahko sprememba terena vpliva na mojo sproščenost v malo bolj zahtevnih razmerah. Če bi kakšen mesec prej vsaj dvakrat malo pohendlala, ne bi bila tako zarjavela in bi si sigurno upala poštartat tudi tule. Namen tegale poročila sicer niso vsi moji občutki, ampak morda pa se še kdo najde v tem, pa mu bo iz nekega razloga lažje, oz. bo šel pred dopustom hendlat…
Preostale dni dopusta izkoristiva za pitje vina, bluzenje po plažah in pucanju peska iz čevljev, raziskovanju bunkerjev, ki jih bo zdaj zdaj pojedlo morje, testiranju vse hrane, ki je pri nas ne dobiš, vožnji med neskončnimi trtami in štetju ”šatojev”.
