13. 6. 2020 se je naš nesrečni dan začel ob 7:00:00 pred lokalno trgovino z gradbenim materialom, minuto kasneje že s plačanim računom, 20 čez sedem je izbrana druščina že maširala na Potoško, malo po deveti, pa v zraku, s cmokom želodčne kisline v grlu, vsi potegnemo ročno zavoro, zavijemo še nad odbojkarsko igrišče, pogledamo par udarcev državnega prvenstva in pristanemo pri zimzelenem jezeru. Ah ja, sledilo je izmenjajoče poziranje z vsemi možnimi rekviziti, da se ovekoveči naše trdo delo. Skoraj nismo opazili, da se je vmes skopala luknja, zmešal beton in namestilo stojalo za novo stometrsko štango. Mogoče bo štanga kaj krajša, ker daljše ni, ampak temelj je pripravljen, da jo izumijo. Lahko le upamo, da se kdo od “ta starih” padalcev ne zatakne ob svojem običajnem šolskem krogu, ki ga dela zadnjih 40 let. Pustimo šalo ob strani, ZPLS nam je priskrbel dovolj veliko vetrno vrečo, katero bomo opazili vsi, tudi tisti s sončnimi očali in dioptrijskimi v avtu. Sicer pa slike povedo vse. Aja, zakaj nesrečni dan, ko pa je bilo vse tako popolno? Zato: http://xcglobe.com/flights#show-flight/2351399/ Mi pa smo bili že malo prej v zraku, motivirani in in in…., smo bili zmenjeni, da zabetoniramo. 😉
0 Komentarjev