Namen tega besedila je predvsem deliti moje izkušnje pri potovanju in uživanju v naravi na Norveškem. Naštel sem večino informacij, ki sem se jih spomnil in ki bi si jih sam želel vedeti pred prvim obiskom Norveške.
Extrem sports Veko pomeni dobesedno “teden ekstremnih športov”, ali kakor so ga poimenovali domačini, kar Veko oz. “glavni teden” po naše ali “the week” v angleščini. To je namreč eden izmed največjih festivalov ekstremnih športov in ima že kar dolgo brado (začetki segajo v 1998).
Tam se udeleženci festivala lahko udejstvujemo v večini t.i. ekstremnih športov od B.A.S.E. do Lokst Utove (norveška zvrst skakanja v vodo), longboardinga, gorskega kolesarjenja, deep water solo plezanja, deskanja na snegu, …
Športno udejstvovanje poteka v obliki tekmovanj ali organiziranega druženja oz. izletov. Za jadralce in padalce so mogoče zanimivi predvsem:
- hike&fly tekmovanje
- XC tekmovanje
- swooping tekmovanje za speedflyerje
Dogajanje se odvija v širokem radiju okoli mesta Voss, ki je podobno kot Bovec pri nas, znan na Norveškem kot “meka” ekstremnih športov.
Naj naštejem nekatere izmed njih, ki sem jih sam obiskal:
- Gudvangen (dobeseden prevod “dolina bogov”)
- Aurland fjord (sosednji fjord doline Gudvangen)
- gora Lonahorgi v bližini mesta Voss
- veliko drugih glede na šport
Jaz sem se udeležil speedflyinga v Aurland fjordu in (heli&fly) letenja s helikopterjem na goro Lonahorgi potem pa “XC” polet s pristankom zraven jezera “Vossvatnet”, poleg glavnega prizorišča festivala oz. koncertov.
Tam lahko na enem mestu srečamo veliko “smetane” iz sveta ekstremnih športov. Pogovarjal sem se s “svetovno” znanimi B.A.S.E. jumperji in speedlfyerji.
Organizacija festivala
- par dni naprej se na podlagi vremena določi katere športne aktivnosti se bodo dogajale čez naslednje dni
- po facebooku se organizirajo skupine za deljenje prevoza oz. organizacijo prevoza ali s strani organizatorjev
- zvečer se na glavnem prostoru festvala pogleda film, ki pokaže posnete viške dneva ang. “day highlights” na velikem platnu
- po filmskem večereu sledijo koncerti in zabava do jutranjih ur
- ponavljaj vajo celoten teden
Prevoz
Letel sem Ljubljana > Frankfurt > Bergen in nato z vlakom v Voss. Pravijo, da je železniška proga Oslo – Bergen ena izmed najlepših na svetu. Na voljo so tudi nočni vlaki, tako da ni potrebe po plačevanju namestitve in vseeno prideš na željeni cilj.
Javni promet na Norveškem, je cenejši kakor pri nas. Recimo trajekt iz mesta Bodo proti Moskenesu (Lofoti) je za popotnika brez avtomobila, motorja BREZPLAČEN.
Skoraj na vseh prevoznik sredstvih (tudi na letalu SAS airlines) imamo na voljo USB vhode, da lahko polnimo svoje elektronske naprave, koristna zadeva za pohodnika z “power banki”.
Na vseh avtobusih je na voljo POS terminal pri vozniku, čeravno je hitreje plačati preko aplikacije na pametnem telefonu in potem samo pokazati QR kodo vozniku. POS terminali so namreč tudi na Norveškem počasnejši kakor hiter pogled na ekran pametnega telefona.
Še bolj enostavno je imeti nameščeno aplikacijo Vy.no (skoraj ves javni prevoz) in Skyss (poceni avtobusi). Tako lahko plačamo z parimi kliki in vozniku pokažemo vozovnico in je to to (dosti hitreje kot POS terminal in bančna kartica).
Pri avtobusih imamo na voljo dva večja prevoznika:
Prevoz iz uradnega kampa festivala do prizorišča festivala, če želite biti kje za sončni vzhod v hribih se splača skočiti na zadnji noči avtobus do prizorišča festivala.
Navigacija
Na pletu imamo na voljo brezplačne uradne norveške zemljevide, ki si jih lahko tudi brezplačno prenesemo v aplikacijo Avenza maps za pametne telefone, gledamo na spletu https://www.norgeskart.no/ ali kupimo enake karte v tiskani obliki v TIC-ih.
Poti, razen redklih tabel niso markirane. So pa tiste bolj obljudene dobro uhojene. Spodobni se, da hodimo (po žal pogosto blatnih) uhojenih poteh, kajti mah je nežna rastlina, ki jo s pogosto hojo po njem hitro uničimo.
Vreme
Vreme na Norveškem si hitro spreminja, moramo imeti v mislih da se nahajamo praktično na obali in smo relativno blizu arktičnemu krogu. V praksi to pomeni, da lahko imamo dež 10 min in nato izjemno sonce. Sam sem uporabljal napovedi spletne strani meteoblue.com, ki ima po mojih podatkih najbolj točne napoved kjerkoli na svetu sem se nahajal. Dobra je tudi norveška aplikacija za vreme YR, sploh na severu (alla Lofoti)
Dež na Norveškem ni “enak” kakor pri nas. V mislih imam predvsem to, da pri njih dežuje oz. po naše bolj “prši” bolj pogosto vendar so količine padavin manjše. Sam sem redko sploh uporabil pelerino, ker se je ni splačalo vleči iz nahrbnika za tistih nekaj mm dežja.
Poleti sonce na jugozahodu sicer zaide ampak ne daleč pod obzorje, kar pomeni, da če se nahajate v hribih ali na vrhu fjorda, kjer niste v senci ne boste doživeli popolne teme, temveč samo somrak. To je za pohodnika fantastično, saj sem lahko recimo brez čelne svetilke pohajkoval do 00:30 zjutraj. Čelno svetilko nisem uporabil niti enkrat. Če se zadržujemo znotraj arktičnega kroga poleti, recimo Lofoti. V tem primeru doživimo celo polnočno sonce. Jeseni v Lofotih nas ponoči razveselijo izjemne predstave severnega sija, če seveda ni oblakov.
Namestitev / taborjenje
Na Norveškem, kakor tudi v večini ostalih skandinavskih državah velja t.i. “every man’s right”, ki legalno omogoča, da lahko za eno noč prenočimo praktično kjerkoli, če smo vsaj 150m oddaljeni od najbližjega objekta.
Več kakor eno noč lahko prenočimo na enem mestu, samo z dovoljenjem lastnika. V “divjini” oz. v hribih, fjordih v tem primeru nisem srečal nikogar, ki bi preverjal število nočitev na določenem mestu. Sam ne glede na to kje sem, stremim k temu, da za seboj pustim čim manj sledi in nisem imel težav tudi če sem kje prespal kakšno noč več na istem mestu.
Kurjenje v naravi je prepovedano od aprila do septembra, tako da so še najboljša opcija plinske kartuše (ki jih ne smemo vzeti na letalo) in jih lahko pogosto najdemo v hostlih, kjer jih pustijo popotniki pred nami.
Dobro je imeti v mislih, čeprav končni cilj ni dosti višji kakor Kriška gora, ponavadi začnemo vzpon na nadmorski višini, kar pomeni, da bomo naredili pri vzponu ~1500 višinskih metrov, če je vrh fjorda približno tako visok kakor Kriška gora.
Pitno vodo najdemo praktično kjerkoli in je pitna.
V mislih imejmo, da je flora na vrhu fjordov in visoko v hribih samo mah.
Se pravi nad gozdno mejo najdemo predvsem mah, skale in sneg.
Hostli so občutno dražji in polno zasedeni poleti, ko je glavna sezona.
Splača se iti na “obisk” v hostle, saj lahko brezplačno dobimo kartuša za plin za gorilnike. Kartuš za plin namreč ne smemo odnesti na letalo in jih marsikateri popotnik pusti v hostlih, da jih lahko ostali izkoristijo.
Festival ima z čas trajanja svoj “uradni” kamp, ki so stare vojaške barake in okolica.
Dobra možnost za nakup plinskih kartuš in ostale opreme za taborjenje je trgovinska veriga s opremo imenovana “Biltema”. Tam najdemo naugodnejše cene za stvari, ki jih potrebujemo za taborjenje in podobno.
Veliko je ljudi, ki se pripeljejo na Norveško z lastnim vozilom in spijo v avtu/kombiju.
Hrana in pijača
Cene hrane v trgovini so 15-20% dražje kakor pri nas.
Vsa uvožena hrana je občutno dražja.
“Poceni” so lokalne stvari:
- knackebrod (nam znana znamka “Wasafibre”)
- krompir (Norvežani imajo podobno kot Šenčurjani, dan krompirja)
- kruh (v večini trgovin je na voljo brezplačna uporaba rezalnika kruha)
- kozice s majonezo
- krompirjeva solata
- losos v tubi (moja najljubša norveška izletniška hrana)
- norveški siri (za poizkusit je njihov sir s karamelo)
- …
Tudi poleti so je vrhu fjordov in hribih sneg. Posledica tega je, da je vsepovsod ogromno slapov in potokov. Ko hodimo višje po fjordih (še posebej po dežju) lahko steklenico enostavno zarinemo med mah in voda nam bo tekla v steklenico.
Komunikacija
Norveška ni v EU, je del evropskega trgovinskega območja vendar ni del EU, kar pomeni, da bodo minute, sms-i in prenos podatkov občutno dražji. Ni enostavno kar kupiti in uporabljati predplačniške kartice, ker so zaradi pogostih prevar uvedli preverjanje stalnega prebivališča itd.
Še najbolj enostavno in poceni je mogoče nakup eSIM kartice (https://maya.net/esim), če naš pametni telefon to podpira in preko katerega nato koristimo prenos podatkov.
Finance
Pričakoval sem, da me bo Norveška drago prišla vendar je bilo za enega popotnika z nahrbtnikom ceneje kot pri nas in bližnjih sosedih:
- karta za festival je poceni, ker večino dela opravijo prostovoljci (plače so najdražja stvar na norveškem), občina Voss podpira festival
- za heli&breakfast&fly na goro Lonahorgi sem plačal 60€
- javni promet je cenejši in enostavnejši za uporabo kakor v našem delu Evrope
- ko ugotoviš kateri so “cenejši” supermarketi in kupuješ izdelke označene s “first price”, ti niso občutno dražji kakor pri nas ~10%
- gotovino sem rabil samo da sem vrnil denar Norveškim kolegom za prevoz na vzletišča, drugače so POS terminali povsod, tako da odpadejo stroški s menjavanjem valut (mimogrede norveške in švedske krone na NKBM ne menjajo)
- spiš lahko skoraj kjerkoli “every man’s right”, če 150m moraš biti stran od grajenih objektov in brez dovoljenja lastnika ne smeš prenočiti več kakor eno noč na istem mestu (nisem rabil plačevati kampe)
Prostovoljstvo
Eden izmed glavnih razlogov zakaj je lahko “Veko” tako cenovno ugoden, čeprav se odvija v eni izmed najbolj premožnih držav, so prostovoljci.
Prostovoljec rabi oddelati tri izmene po osem ur in mu pripade brezplačna karta za festival (če sodeluje na športnih dogodkih, se mora le brezplačno registrirati preko spleta).
Prostovoljci dobijo tudi brezplačno namestitev v uradnem kampu festivala, prevoz do mesta dela, malico ko delajo, majice s kratkimi rokavi in se lahko udeležijo zabav samo za prostovoljce. Prostovoljci niso samo mladi temveč vseh starostnih skupin. Lahko si prostovoljec pri športnih dogodkih, strežbi, kuhinji, blagajni, IT delu, …
Glasba
Poleg tega je to hkrati tudi glasbeni festival, ki postreže predvsem z lokalnimi glasbenimi skupinami( nastopajo večinoma v norveščini) pa tudi z znanimi glasbeniki, kot je “Grand Master Flash”, ki se ga mogoče spomnijo pristaši “old-school” hiphop glasbe.
Zame najbolj izstopajoč večer, je bil ko je imel nastop lokalni reper in je se skupina ~4 ljudi v rojstnodnevnih oblekah znotraj napihljiveg flamigota oborožena s vodnimi pištolami premikalo nad glavami občinstva v ” stage dive” stilu. Divje 😀
Letenje – Padanje
Poleti XC potencial ni dober kakor pri nas zaradi manjše temperaturne razlike v zračnih masah.
Spodaj je povezava do videoposnetka enege izmed boljših speedfly pilotov (hkrati sva bila na festivalu).
Sam sem letel na vseh lokacijah, ki so v videu. Opozorilo: pred ogledom posnetka poskrbite, da imate dovolj dopusta 🙂
Pri poletih s fjordov je treba imeti v mislih efekt dolinskih vetrov čez dan.
Sam najrajši letim iz višjih ciljev, predvsem takšnih kjer prvič letim samo zjutraj. Zjutraj so najmirnejše zračne razmere, poleg tega v primeru da bi šlo kaj narobe, imam jaz in reševalci na voljo še cel dan močnejše svetlobe.
Za spremljanje podatkov iz lokalnih vremenskih postaj sem uporabljal aplikacijo Holfuy.
Izleti v lastni režiji
Gudvangen (dolina bogov) in Naeroj fjord (UNESCO zaščiten fjord)
To je bila destinacija na vrhu mojega spiska in je še lepša kot sem si jo predstavljaj.
Že pot ob fjordu, s pogledom na vse slapove, iz sten skačejo B.A.S.E. juperji, med brezami in ostalimi nizkimi drevesi, ovcami in kajakaši v vodah fjorda je to zame “pravljično” okolje.
Že ko sem se sprehajal do izhodišča poti “Rimstigfjelet” sem opazil, da manjka varnih možnosti za pristanek s padalom. Na koncu fjorda sem ravno pod načrtovanim vzletiščem opazil primerne travnike brez električne napeljave. Odpravil sem se do kmetije poleg in vprašal gospodarja, kako poteka elektrika po njegovem posestvu. Razložil mi je, da se od konca fjorda elektrika prenaša po podmorskih kablih. Prosil sem ga, če lahko naslednji dan zjutraj pristanem na njegovih travnikih in mi je rekel, da če bom zgoden lahko, kajti kasneje bo kosil travo ravno tam.
Lahko sem raziskoval vrhove fjorda do 00:30, ker se nikoli ne stemni bolj od somraka in ni nič nad vrhom fjorda kar bi lahko metalo senco.
Vode kolikor hočeš, natočil sem si jo kar iz slapu, lahko pa bi tudi topil snega, ki ga je več kot dovolj. Še večerja iz dehidriranega obroka in čas za spanje.
Našel sem si primerno vzletišče in nekaj sto metrov stran ležišče.
Se ulegel na par milimetrov debelo podlogo in se zavil v spalno vrečo. Več kakor tanko plast izolacije v lepem vremenu ne potrebujemo, saj spimo na mehkem mahu, ki se v nekaj dneh sončenega vremena, dovolj posuši. Sam sem imel seboj prevleko za oči vendar zame somrak ni moteč ali pa sem bil enostavno dovolj utrujen.
Zjutraj pa polet… Ni besed, slik ki bi lahko zadovljivo opisale to izkušnjo.
To je treba doživeti, leteti ob 1000m visokih navpičnih stenah s katerih bučijo slapovi po enem izmed najožjih fjordov na svetu, letenje z ene strani fjorda na drugo in potem letenje vzporedno naprej po fjordu.
Pravljica.
Trolltunga (trolov jezik) in mesto Odda
Nekaj dni pred odhodom, sva se s znancem iz Kalifornije, ki je prišel na festval za B.A.S.E. in skoke iz letala nad fjordi “inhop”, kjer se pristane izven letališča.
Oba sva želela obiskati eno izmed najbolj slikanih znamenitosti Norveške, Trolltungo oz. po naše “trolov jezik”, znano granitno skalo, ki se nahaja nad jezeri v bližini mesta Odda (blizu Voss-a).
Odda je majhno ribiško mesto, kjer sva spala v hostlu, ki je bil s strani gosta popolnoma avtomatiziran, saj nismo videli žive duše. To je bil tudi najdražji hostel v katerem sem kdajkoli bival. Soba za ~20 ljudi s pogradi. Moram reči, da kolikor je bil hostel drag, so tudi bivši popotniki pustili hrane in pijače v hladilniku, od piva, sira z plemenito plesnijo, mocarrele itd. Mogoče se nam to v Sloveniji to ne zdi nič posebnega, vedar je na norveškem uvožena hrana pregrešno draga in moraš reči, da sem dobil vsaj relativen delež cene nočitve nazaj v naturalijah.
V hostlu sva srečala še novozelandca, ki je tudi imel željo da gre naslednji dan s prvim avtobusom do izhodišča za izlet to Trolltunge, na ta način smo se želeli izogniti gneči in tudi kasnejša vremenska napoved je napovedovala dež, ki smo ga želeli prehiteti.
Čeprav smo bili med prvimi tisti dan pri Trolltungi, se za slavno sliko na robi trolovega jezika kaj hitro naredi več deset metrov dolga vrsta in kmalu začnejo brenčati droni okoli.
Čez nekaj časa se vrnemo nazaj in se dogovorimo še s skupino francozov, če si delimo taksi do Odde, da ne rabimo čakati na avtobus, kajti bili smo (pre)hitri. Hja nič nismo privarčevali, čeprav smo si delili ~pol poti, smo plačali polno ceno, ah ja 🙂
To je bil moj zadnji izlet po Norveškem, preden sem šel čez par mesecec konec septembra na trekking po Lofotih znotraj arktičnega kroga na lov za severnim sijem. Jeseni nisem letel, kajti imel sem poln nahrbtnik hrane in letenje ni bilo glavni cilj. Spodaj prilagam nekaj slik iz potovanja na Lofote.
Vesel sem, da sem si Norveško, kot destinacijo pustil za zadnjo na mojem seznamu krajev, ki jih želim obiskati, kajti sedaj vse kar visim primerjam z Norveško in nič se ne more primerjati s hribi, ki imajo korenine v oceanu.
Kakor pravijo. Vsake oči imajo svojega pleskarja in vsak je svoje Tinkare Kovač.
Upam, da mi uspe vsako leto poleti za vsaj nekaj tednov na Norveško.
V kolikor imate še kakšna vprašanja, me lahko kontaktirate na michel.cevzar@mailbox.org
